Pokrajinski pojem Trenta obsega tisti del Zgornje soške doline, ki se začne tam, kjer se dolina na koncu Bovca zoži v tesen med Svinjakom in Javorščkom, pa vse do izvira Soče in doline pod Bavškim Grintavcem. V ožjem smislu pa se začne nad vasjo Soča.
Topografsko se deli na tri območja. Najnižje ležeča je Spodnja Trenta, ki se začenja ob sotočju potoka Vrsnik in reke Soče [4] in poteka v severovzhodni smeri do zaselka Na Logu (del naselja Trenta) [5], kjer se razširi v kotlino med visokimi gorami in predstavlja središče doline. Na tem mestu se Soški dolini (Trenti) iz vzhoda pridruži tudi dolina Zadnjica, Spodnja Trenta pa preide v predel, imenovan Zgornja Trenta. Ta poteka najprej proti severu do zaselka Pri Cerkvi, na kar začne zavijati proti severozahodu do prvih serpentin Vršiške ceste oziroma Koče pri izviru Soče. Od tod pa do planine Zapotok in svojega zatrepa pod pobočji Jalovca in Bavškega Grintavca kot Zadnja Trenta [6] zavije proti zahodu in na koncu še jugozahodu in obda masiv Trentskega Pelca in Srebrnjaka.
Iz glavne doline se zajeda nekaj slikovitih stranskih dolin: Lepena, Vrsnik, Zadnjica, Mlinarica, če naštejemo samo najpomembnejše. V spodnjem delu so naselja Soča, Vrsnik, Na Skali, Lemovje in Lepena.
V Trenti je kraški izvir reke Soče (990 m3/m) s povprečno letno temperaturo 4 °C. Teče večinoma po mezozojskem apnencu ali dolomitu, pridružujejo se ji manjši, a slikoviti potoki. Nedaleč od izvira je to potok Mlinarica, ki teče po istoimenski soteski.
Gore nad Trento so ene najveličastnejših. So divje, v spodnjem delu poraščene s strmimi gozdovi, nad njimi so travnata pobočja in na koncu strme stene in ošiljeni skalni vrhovi. Ker ima Trenta nizko nadmorsko višino (med 480 in 780 m), so pristopi nanje dolgi in naporni, razen izjem, nanje ne vodijo označene planinske poti. Tukaj se je razvilo trentarsko brezpotno gorništvo.