Grad Rihemberk, eden najslikovitejših gradov na Slovenskem in spomenik državnega pomena, stoji na kopastem griču sredi strmega pobočja nad Branikom. Kot utrdba je že od prazgodovine varoval dostop na Kraško planoto in naprej do morja, po drugi strani pa je nadziral promet po delu Vipavske doline.
Grad so konec 12. stoletja kot romanski, obodni grad zgradili goriški ministeriali s Tirolskega, gospodje Rihemberški. Kasneje, v prvi polovici 13. stoletja, so goriški grofje grad dodatno utrdili z mogočnim, gotskim valjastim bergfidom, ki dominira nad okolico. Nadaljnja dva obzidna pasova s stolpi so novi lastniki Habsburžani najprej pozidali v poznogotskih oblikah na začetku 16. stoletja in nato v renesančnem oblikovanju v drugi polovici istega stoletja. Dokončno podobo je gradu dala rodbina Lanthieri, ki je grad dobila v fevd leta 1626, v last pa 1649. Sredi 17. stoletja so Lanthieriji gradu dodali baročne prvine, v drugi polovici 19. stoletja pa romantične neogotske prvine.
